Mastodonti

razstava

Stalna razstava o fosilnih trobčarjih iz Šaleške doline

Mastodonti so eden najpomembnejših paleontoloških simbolov Šaleške doline, razkriti v času obsežnih premogovniških posegov, ki so v 60. letih preoblikovali pokrajino in izbrisali vas Škale. Med urejanjem terena leta 1964 so zaradi ugrezanja in dežja na dan prišli izjemni ostanki treh fosilnih trobčarjev – borsonovega mastodonta in arvernskih anankusov –, ki so jih geologi rešili in raziskali, nato pa predstavili na Velenjskem gradu. Najdbe, stare približno tri milijone let, veljajo za enkratne v slovenskem in mednarodnem prostoru, zlasti ker se je ohranil velik del okostja mladega mastodonta. Prenovljena razstava iz leta 2021 danes združuje strokovni prikaz originalnih kosti in evolucijske časovnice z doživljajskim ambientom pragozda, v katerem stoji restavrirani kip arvernskega anankusa v naravni velikosti – opomnik, da je bila Šaleška dolina nekoč dom mogočnih prazgodovinskih velikanov.

Koncept

Izhodišče preoblikovanja temelji na ambiciji Muzeja Velenje, da obstoječi razstavni ambient nadgradi s sodobnimi prostorskimi gestami: z razstavno opremo, ki ne posega v zaščiteno grajsko strukturo, vendar jo subtilno dopolnjuje, ter z razsvetljavo, ki presega funkcionalnost in v prostor uvaja scenografski ritem. Ker je objekt del zaščitene dediščine, večjih gradbenih intervencij ni mogoče izvesti; odprt pa ostaja prostor za dodajanje novih ambientalnih volumnov, ki prostor reinterpretirajo skozi plastenje, ne skozi rušenje. Prenova razstave Mastodont je pomemben most med včeraj, danes in jutri: omogoča, da dediščina daljne zgodovine zaživi v sodobnem muzeološkem jeziku, razumljivem današnjemu obiskovalcu. S tem se preteklost ne ohranja zgolj kot arhiv, temveč kot aktivna izkušnja, ki nagovarja čute in domišljijo. Prenovljena zasnova pa hkrati ustvarja temelje za prihodnje interpretacije, saj prostor postane prilagodljiv, živ in pripravljen na nove razstavne zgodbe.

Med izvedbo posnetka obstoječega stanja je prišlo do nepričakovanega odkritja: za slikarskim platnom se je razkril »skriti prostor«, desetletja odrezan iz prostorske logike razstave. Ta odkriti segment je postal ključen moment redefinicije zasnove — ne kot izoliran arhitekturni dodatek, temveč kot dramaturški premik. Ideja se je zasukala v smeri, da se potencial skritega prostora ohrani v svoji prvotni, skoraj nedotakljivi intimi: obiskovalcu je navzven komaj viden, a ko vanj prestopi, se mu razkrije prvobitni doživljaj pragozda, skoraj kot dostop v notranjost pokrajine, ki jo celotna razstava pripoveduje.

Prostorska in vizualna podoba

Prostor A — deluje kot umirjen, reflektiven uvod. Njegova identiteta temelji na premišljeni muzejski naraciji arheoloških najdb, predstavljenih s sistematično eleganco v integriranih stenskih vitrinah. Konveksna stena sprejme razširjeno prazgodovinsko časovnico, ki obiskovalca orientira v daljši zgodovinski lok doline. Materialna logika, izčiščena grafična govorica in barvna disciplina ustvarjajo atmosfero spoštljive distance: prostor, ki obiskovalcu ne vsiljuje interpretacije, temveč jo omogoča. Sodoben izraz razstavne opreme ostaja v dialogu z zgodovinsko arhitekturo, jo poudarja in obenem nadgrajuje.

Prostor B — je zasnovan kot živahno, izkustveno nasprotje prostora A — interpretacija pragozda, ki aktivira čute in v prostor vnese dinamiko domišljije. V njegovo prostorsko dramaturgijo je vključena tudi obstoječa skulptura mastodonta, ki deluje kot sidrišče pripovedi. Zvočne sekvence narave, premišljeni svetlobni poudarki in heterogene teksture vzpostavljajo večplastni ambient. Skriti prostor, odkrit med snemanjem obstoječega stanja, postane ključni dramaturški element: vanj se vstopa neopazno, skozi intimnejši prehod, ki ohranja vtis skritosti. Šele ob vstopu se prostor razpre kot prostorska kapsula — tišja, bolj koncentrirana interpretacija pragozda, v kateri se obiskovalec znajde skoraj sam s pokrajino. Ta kontrast med zunanjim nevidnim in notranjim razodetjem vzpostavi izkušnjo, ki jo je mogoče opisati kot potopitev v izvorni, prvobitni svet. Prostor B tako ni zgolj razstavna soba, temveč dramaturška sekvenca, v kateri se menjajo materiali, atmosfere in prostorske geste: sedenje na lesenih štorih, premogovniška stena z drobnimi paleontološkimi nišami, odtisi mastodontovih stopinj v tlaku. Vse skupaj ustvarja doživetje, ki presega klasično muzejsko naracijo in obiskovalca povabi v prostor, kjer se zgodba ne bere — temveč se jo doživi.

Katalog

Kolofon

Kustosinja: Tanja Verboten / Besedilo o fosilnih trobčarjih: dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU / Prevod: Jana Rogovnik / Idejna zasnova in priprava časovnega traku: Tanja Verboten, Stojan Knežević / Ilustracije: Stojan Knežević / Strokovni pregled časovnega traku: dr. Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije / Oblikovanje: Bojan Pavšek in Ana Glinšek, Opa!celica / Fotografija mastodonta in maketi Anancus avernensis in Mammut borsoni v merilu 1:10: Remie Bakker, Manimal works / Fotografije: Arhiv Muzeja Velenje, Blaž Verbič, Katica Drobne, Volbenk Pajk / Maketa Anancus avernensis v naravni velikosti: Dora Novšak / Slika pokrajine:Tomaž Perko / Zasnova rastlinske dekoracije: Simon Ogrizek, PUP Velenje, d. o. o. / Zvočna kulisa: Pina Špegel / Izdelava vitrin: Nejc Miklavžina in Rok Potisek, IVIN, Nejc Miklavžina s. p. / Tisk: Davorin Tonkli, Toal d. o. o. / Restavriranje kosti: Stojan Knežević / Strokovna pomoč pri restavriranju kosti:Borut Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije; Aleksander Mikuš, Samson Kamnik d.o.o. / Priprava razstavnega prostora: Zvonko Hranjec, Stojan Knežević, Jože Skok, Luka Pogorelčnik, Gregor Vaupotič, Edo Plavše / Redakcija: Mojca Ževart

Prvotna razstava, odprta leta 1969, je bila velik muzealski dosežek, ki je presenečal in navduševal obiskovalce velenjskega muzeja. Kip mastodonta je leta 1969 izdelala Dora Novšak, akademska kiparka, za njim je z oljem na platnu upodobljena Šaleška dolina v času, ko so v njej živeli mastodonti, ki jo je prav tako ob odprtju prvotne razstave naslikal akademski slikar Tomaž Perko.

— Fotografije razstave: Senad Kostić