Libeliče 1922
razstava
Libeliče 1922 – simbol narodne zavesti, upora in zmage
KOROŠKI PLEBISCIT – Po koncu prve svetovne vojne naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10. oktobra 1919 določila mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo, vendar je nastal spor zaradi Koroške, ki so jo zasedle jugoslovanske čete, medtem pa je prišlo do upora krajevnih nemških sil. V spor so posegle velesile, ki so določile, da se bo nastala situacija razrešila s plebiscitom. Posebne komisije so določile ozemlja, ki so bila predmet glasovanja. Končna odločitev je predvidevala razdelitev ozemlja na cono A in B ter da bo referendum najprej izveden v coni A. V kolikor bi se ljudje, živeči v coni A, odločili za priključitev h Kraljevini SHS, bi nato bil izveden še referendum v coni B. 10. oktobra 1920 so se prebivalci v coni A z 59,04% glasov odločili, da se bodo priključili Avstriji in ne Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je pomenilo, da glasovanje v coni B sploh ne bo izvedeno. Meja je bila določena v škodo Slovencev.
Koncept
Pomembno izhodišče za zasnovo razstave predstavljajo ugotovitve Zavoda za spomeniško varstvo, da arhitekturo objekta dopolnjujejo elementi arhitekturne dediščine, ki jih je smiselno restavrirati oziroma ohraniti. Na podlagi teh ugotovitev se v bližnji prihodnosti izvaja sanacija oziroma restavracija objekta in notranjih prostorov župnije Libeliče. Zaradi tega se postavitev razstave načrtno izogne montažam ali večjim posegom v obstoječe stene, saj za gradnike razstavne “scenografije” uporablja le samostojne, prosto stoječe konstrukcije in elemente.
Razstava je vsebinsko razdeljena na štiri tematske sklope. Prvi in zadnji se zaključujeta v istem prostoru – na hodniku prvega nadstropja. Ogled poteka v krožni smeri: začne se na hodniku, nadaljuje skozi sobo A, večjo izmed dveh sob, namenjenih razstavi, nato vodi skozi manjšo sobo B in se ponovno zaključi na hodniku. Zasnova postavitve temelji na oblikovanju dveh kontrastnih ambientov – sobe A in sobe B – ter povezovalnega hodnika. Soba A, ki ima večjo površino, je v osrednjem delu bogateje zapolnjena z razstavno opremo. Soba B pa zaradi manjše kvadrature in potrebe po ohranjanju preglednosti razstave večino vsebin razporeja po obodu sten.
Prehajanje med kontrastnima ambientoma velike (A) in male (B) sobe ustvarja dodatno psihološko napetost, ki ponazarja duh časa – obdobje političnih in nacionalnih nasprotij. Za grafično in prostorsko enotnost razstave skrbijo poenoteni vizualni elementi (barvna paleta, tipografija, teksture, kompozicija) ter arhitekturni poudarki (materiali, konstrukcije, vezni elementi, geometrija).
Grafična in arhitekturna podoba
Grafična podoba — Navdih za grafično podobo izhaja iz propagandnih grafik, uporabljenih v času koroškega plebiscita – na plakatih, letakih in drugih tiskovinah, s katerimi so nagovarjali volivce pri odločanju o državni pripadnosti. Takrat se oblikujejo tudi prepoznavne barvne palete: avstrijska komunikacija je obarvana v zeleno, slovenska v belo ali črno (kadar bela ni bila izvedljiva). Enake barve se pojavljajo tudi na glasovalnih lističih, kar poudarja simboliko izbire. Barvno shemo dopolnjuje patinirana podlaga v nežnih oker tonih, ki spominja na staran papir iz obdobja plebiscita. Drugi ključni element je kontrast črkovnih slogov – gotske pisave, značilne za nemško govoreče okolje, in pregledne latinice, razširjene v slovenskem in širšem evropskem prostoru.
Arhitektura — Razstavni prostor temelji na lahkotni, samostoječi skeletni konstrukciji, umeščeni bodisi v središče (soba A) bodisi ob rob prostora (soba B). Takšna zasnova ohranja občutek prostornosti in svetlobe, značilen za arhitekturo župnije Libeliče. Nevtralni in zračni razstavni elementi subtilno dopolnjujejo interier ter ustvarjajo dinamiko ogleda, kar sodobnemu obiskovalcu omogoča bolj doživeto in dostopno izkušnjo.
Kolofon
Koroški pokrajinski muzej / Zanj: mag. Tadej Pungartnik / Projektna skupina: Lea Knez, dr. Marjan Linasi, mag. Tadej Pungartnik, Aleksandra Ramšak / Avtor razstave in razstavnih besedil: dr. Marjan Linasi / Pedagoški in andragoški program: Lea Knez, Aleksandra Ramšak / Jezikovni pregled: mag. Andreja Čibron Kodrin / Fotografije: arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja / Restavriranje: Aleš Senica / Oblikovanje razstave: Bojan Pavšek, Ana Glinšek, Sebastjan Kurmanšek (Opa!celica) / Tehnična izvedba: Ludvik Marhat, Marko Gorenšek, Klemen Uršnik.
Razstava je bila prvič postavljena leta 1997 ob 75. obletnici priključitve Libelič k matičnemu narodu. Avtor razstave je bil Marjan Kos, oblikovala jo je Blanka Kamnik. Ob 100. obletnici priključitve Libelič k matičnemu narodu smo stalno razstavo vsebinsko in vizualno na novo oblikovali.
Info
Naročnik
Javni zavod Kozjanski Park
Storitev
Oblikovanje razstave
Soavtorja
Ana Glinšek, Sebastjan Kurmanšek
Ambient
Župnišče Libeliče
Kraj
Libeliče
Leto izvedbe
2020