62.469 besed

Te besede so namenjene kot iskreno in toplo priporočilo podprtju samostojnega knjižnega – publicističnega prvenca Bojana Pavška, arhitekta in oblikovalca, ki pa se ob svojem poklicnem delu izjemno uspešno sooča tudi s kolumnistično avtorsko publicistiko. Njegove kolumne so pomembno zaznamovale šaleški tednik Naš čas. Kot oblikovalec se je ničkolikokrat soočil z nastankom knjige, a tokrat je v drugačni vlogi. Izdaja svojo publicistično knjigo. Bojan Pavšek že od leta 2009 soustvarja publicistično kolumno petih avtorjev v tedniku Naš čas, kjer kot eden od avtorjev tedensko obravnava kulturne, socialne, okoljske in druge aktualne teme, ki so lokalno univerzalne in se praviloma prepletajo z relevantnostjo družbenega dogajanja. Pavšek sicer ni kolumnist od samega začetka, ko se je kolumna pojavila pod imenom Peta kolona (kot peta kolona petih različnih avtorjev, kot péta kolona v smislu izpete kolumnistične izpovedi avtorja, ali pa kot v svojem pozitivističnem smislu kot družbeno kritično »podtalno« organizacijo). A se je kaj kmalu pridružil avtorjem ustvarjalcem, ki smo ustvarjali od začetka. Z letom 2013 smo ime spremenili v Alternator. Pod tem imenom se skriva tako alternativna kritična miselnost kolumnistov, kot tudi naprava, ki generira električni tok in v bistvu pretvarja in obogati energijo. Pavšek je že od vstopa v družbo kolumnistov svojevrstno izstopal v svoji kritičnosti, a hkrati idejni pronicljivosti, ki jo je zaokroževal s strokovnim jezikom. Ta je bil razumljiv tudi širši bralski javnosti oz. bralcem, ki se seveda brez težav soočajo z intelektualno pronicljivimi in tehtnimi publicističnimi sestavki. Čeprav prvenstveno (diplomiran) arhitekt – oblikovalec, je z lahkoto svojega miselnega, pisnega in narativnega toka ter z veliko intelektualno širino, z znanjem, ki ga je pridobil v času študija v svoji strokovni sferi, prestopal meje svoje stroke. Téme, ki mu morda navidezno niso blizu, je praviloma vedno obogatil s pogledom iz druge perspektive. In ta drugotni pogled je prav za arhitekte in publiciste pomembna komponenta in vizija, ki je nujna za celovito analizo ter reševanje problemov. Če k temu dodamo kvalitetno izrazoslovje in narativnost, bogastvo jezika, ki je med drugim pri številnih akademskih tehničnih poklicih odsotna, je njegov prispevek domoznanski miselnosti toliko pomembnejši, saj gre v sozvočju z znanim rekom: »Misli globalno, deluj lokalno«. Pavšek je vsekakor eden ključnih kolumnistov Našega časa, za katerega je celo škoda, da ni odmeven na nacionalni ravni. Ampak to pa je že centralistični problem celotne slovenske družbe, ustvarjalnosti, ki ne zna in premalo (po)gleda izven prestolnice. Ne samo, da se z Bojanom Pavškom poznava vsaj 30 let, da ima odlične reference, strokovne kot humanistične, je tudi osebnostno celovit individuum, prijazna, a hkrati družbeno kritična osebnost, ki mu je blizu tako narava kot družba. Predvsem v smislu trajnostnega razvoja – kot relevantne družbene kritičnosti. Ta miselnost je mnogokrat izrazito prepoznavna, a ravno prav ostra, da nekatere neosveščene družbene »liderje«, morda politične veljake zmoti njegova relevantna, argumentirana družbena angažiranost, ki pa svoj »modus vivendi« vendarle išče v svoji poti, v izvirnih idejah. V poti, ki ni skregana niti s preteklostjo in še manj s prihodnostjo, saj je vedno iskalec nečesa novega, v sozvočju s tehničnim in socialnim razvojem. Vse to se izjemno kaže v njegovem poklicnem, kot v tem primeru publicističnem, torej navzven – k družbi obrnjenem angažmaju. Verjamem, da bo Pavškova knjiga eden izmed vrhuncev letošnje domoznanske publicistične produkcije. Srčno si želim in upam, da bo odmevala tudi »onkraj Trojan«